Spontana Uršlja

Po dopoldanski kuhariji in peki ter obilnem kosilu, za popoldne nisem imel kaj v planu. Po nekaj komentarjih slike šunke na Facebook-u je hitro padla ideja za obisk Uršlje gore in dežurnih kolegov na koči. Hrane je ob praznikih že tako preveč in treba je združiti prijetno s koristnim. Spakiram nekaj malega dobrot za dežurna dva in se spravim. Tokrat za spremembo z Naravskih ledin.

Pogled proti Peci od vode.

Na Lužah vse polno zvončkov, ponekod jim pravijo tudi kronice.

Proti vrhu je še tu in tam kakšen teloh.

Breza pod vrhom in pred megleno zaveso.

Megla se dviga iz doline…

…na gori pa sončno.

Hitro še do koče…

…mimo krasnega vresja, da…

…dostavim dobrote kolegoma.

Po daljšem klepetu pa nazaj proti dolini. Na Lužah že rahel dež…

…nižje pa prav mistično vzdušje.

Spontana in neplanirana, a vseeno enkratna Uršlja. Vsakič drugačna.