Vsako leto v februarju PD Mežica organizira Zimski pohod na Peco. Letošnji je bil že 31. po vrsti. Vremenska napoved za soboto je bila odlična, zato se je na pohod odpravilo veliko pohodnikov iz vse Slovenije, ki so res lahko uživali v zimski idili na gori. Le na vrhu je bila rahla sapica, drugače pa so bile razmere odlične, razgledi pa prekrasni.
S kolegom sva se zapeljala do Podpece in malo nad kmetijo Miheu začela s hojo.
Po prvem vzponu skozi gozd sva iz nahrbtnikov vzela dereze in si jih nadela na čevlje. 
Mestoma poledenelo pot skozi gozd je bilo z derezami precej lažje premagovati … 
… in kmalu sva prišla do Tomaževe koče, kjer sva se odžejala in poklepetala s starejšima planincema iz Kopra in Portoroža. 
Strmino nad Tomaževo kočo sva ob lepih razgledih hitro premagala … 
… in kmalu prišla do Doma na Peci. 
Pred kočo (in v njej) je bilo veliko planincev, ki so se odpravljali na vrh Pece ali pa že počivali po sestopu z vrha. Prvi so nabirali moči za vzpon, drugi pa so se že nastavljali (skoraj pomladanskemu) soncu in uživali. 
Po krajšem počitku pred kočo sva se odpravila proti vrhu. Na sedlu pod Malo Peco sva lahko uživala v razgledih na Kamniško-Savinjske alpe in Julijce. 
Pot s sedla proti vrhu je bila lepo shojena, planincev v obe smeri pa veliko. 
Pogled proti Uršlji gori malo nad sedlom. 
Pot s sedla proti vrhu je strma, a v tako lepem… 
…vremenu na poti samo uživaš in pozabiš na strmino. 
Na poti dohitiva vodnico iz našega PD in se ji pridruživa. Kmalu se dvignemo tako visoko, da se nam odprejo razgledi na KSA. 
Utrinek s poti. 
Snega je letos tako malo, da niti rušje ob poti ni prekrito do vrha. 
Planincev na poti je veliko in skoraj v strnjeni koloni gremo proti vrhu. 
Kmalu zagledamo vrh ter množico ljudi na njem in na poti. 
Veter je sneg obrusil in naredil prelep vzorec. 
Malo pod vrhom se odprejo krasni razgledi. 
Na vrhu je bila množica ljudi, ki s(m)o uživali v res krasnem vremenu. 
Na vrhu naredim še en skupinski selfie, se malo okrepčamo in odžejamo … 
… ter uživamo v razgledih vse naokoli. Kamniško-Savinjske alpe so kot na dlani, pred njimi pa s snegom prekrita Olševa. 
Košuta na levi in Julijci z očakom Triglavom. 
Planinske kavke so imele ob množici planincev na vrhu pravi raj, saj je bilo hrane v izobilju. 
Poslikam še cepin z vpisno knjigo na vrhu Pece in Uršljo goro v ozadju, nato pa… 
… se odpravimo nazaj proti koči. Pogled s sedla proti vrhu. 
V koloni se s sedla še zadnjič vzpnemo, … 
… nato pa sledi spust proti koči. 
Razgled na Raduho in Kamniško-Savinjske alpe v ozadju. 
Sonce nas je lepo grelo in kljub spustu nam je bilo na trenutke pretoplo. 
Na sedlu pod Malo Peco se še zadnjič ozremo naokoli in uživamo v razgledu na Raduho in Kamniško-Savinjke alpe, … 
… nato pa se odpravimo v kočo. 
Po daljšem postanku v koči, kjer se je kar trlo planincev, se je bilo potrebno počasi posloviti od naše koroške lepotice in se odpraviti nazaj v dolino. Lepo shojeno pot smo hitro premagovali in … 
…kmalu prišli do Tomaževe koče, od koder sledi samo še pot skozi gozd proti… 
… izhodišču pohoda.
Na ta pohod pride ogromno vodniških kolegov in znancev, s katerimi se lahko ob srečanju (na poti ali v koči) pozdraviš in rečeš kakšno besedo, zato je ob vse hitrejšem tempu življenju tudi s tega vidika ta pohod eden tistih, ki jih iz svojega letnega plana ni za prečrtati. Ob tako lepem vremenu pa je vzpon na Peco pravi užitek. Narava nas je na ta dan z lepim vremenom in krasnimi razgledi nagradila za ves naš trud.
Čeprav je Peca eden najlažje dostopnih dvatisočakov pri nas, je treba pri vzponu pozimi upoštevati, da je nevarnosti mnogo več kot poleti. Pomembna je oprema in znanje uporabe le-te. Kadar gre za organiziran pohod, kot je tale na Peco, kjer za varnost poleg vodnikov poskrbijo tudi gorski reševalci, se lahko v primeru težav obrnemo na njih, kadar pa gremo v gore sami, moramo dobro preveriti razmere in se na pohod dobro pripraviti. Na poti se lahko zanesemo samo nase, saj je v zimskem času mnogo planinskih koč zaprtih, najbolj pomembno pa je, da si izberemo cilje, ki smo jih z našo opremo in kondicijo sposobni premagati.
Gojzar, pisker pa pečica, picikl... 