Lansko jesen, ko smo v društvu planirani načrt pohodov za letošnje leto, sem pohod na Debelo peč dodal, ker je bil v načrtu tudi planinski tabor mladih planincev na Pokljuki. Planinski tabor je zaradi danih razmer odpadel, pohod na Debelo peč pa je bil moj prvi letošnji pohod, ki sem ga vodil za planince našega društva. Lepa vremenska napoved je premamila tudi nekaj naših članov, da so se prijavili na pohod. Po kar dolgi vožnji do Pokljuke …
… smo se po cesti odpravili proti smučišču pod Viševnikom. 
Kažipot pod smučiščem. 
Namesto na Viševnik smo prečkali smučišče po cesti in hitro prišli do poti proti Blejski koči na Lipanci. 
Po lepi in ne preveč strmi poti skozi gozd … 
… smo kmalu prišli do Blejske koče. 
Smerokazi pred kočo. 
Po krajšem počitku smo se odpravili proti Debeli peči. 
Smerokazi po premagani strmini. Mi smo zavili desno. 
Kmalu smo se dvignili in odprli so se nam razgledi. V ospredju Brda … 
… na desni strani pa se nam je odprl pogled na Debelo peč, naš današnji cilj. 
Ob lepih razgledih je pot proti vrhu hitro minila. 
Vrh Debele peči. 
Naredili smo en selfie za arhiv… 
… čeprav je bilo na vrhu kar dosti ljudi, ki bi nas lahko fotografirali. 
Škrlatica v ozadju je bila v oblakih. 
Pogled na Kovinarsko kočo v Krmi. 
Z vrha smo se po krajšem počitku in uživanju v razgledih odpravili na naš vmesni cilj Okroglež. Skozi rušje … 
… smo se po bližnjici prebili na vrh Okrogleža. 
Razgled z vrha. V sredini Triglav, rahlo levo pa naš naslednji cilj Brda. 
Z Okrogleža smo se vrnili na pot in zavili desno proti Brdom. 
Ob poti in na vrhu Brd je bilo polno cvetja. 
Skupinsko sliko na vrhu Brd je naredil prijazen planinec iz Velenja. 
Z vrha Brd smo sestopili proti Blejski koči in uživali v cvetočih travnikih. Na sliki murka. 
S travnikov smo kmalu prišli v gozd … 
… in se nato spustili po strmem klancu proti Blejski koči. 
Ker je bilo vreme res lepo smo z udeleženci začeli razmišljati, da se še ne bi vrnili na izhodišče, ampak bi se povzpeli še na kak vrh. Med počitkom pred kočo sva s kolegom raztegnila zemljevid in padla je odločitev da gremo še na Viševnik. 
Razpotje malo nad kočo. 
Sprva smo se rahlo povzpeli… 
… nato pa smo se praktično v isti višini “sprehajali” proti Viševniku. 
Pred nami so se odprli razgledi na Veliki Selišnik ter Viševnik in Mali Draški vrh v ozadju. 
Med potjo je tudi razgledišče, kjer se odpre razgled na zgornji del doline Krma s Triglavom v ozadju. 
Od razglednega mesta, kjer smo se tudi odžejali nas je pot peljala proti Srenjskemu prevalu. Levo Veliki Selišnik. 
Kmalu smo prišli do razpotja, kjer bi se lahko vrnili na Rudno polje, ne da bi se povzpeli na Srenjski preval in Viševnik. 
Mi smo pot nadaljevali proti Viševniku. Pogled na pot, ki vodi na Rudno polje. 
Pred nami je bil še zadnji vzpon… 
… proti Srenjskemu prevalu. Pogled na Jezerca in Studorski preval. 
Pot proti Viševniku in vrh v ozadju. 
Pogled z grebena med Srenjskim prevalom in Viševnikom 
Malo še pa vrh… 
Pogled z vrha Viševnika proti Rudnemu polju. 
Na vrhu naredimo še eno sliko, … 
… nato pa se odpravimo proti dolini. 
S travnikov na vrhu kmalu pridemo do rušja. 
Po kar zdelani poti skozi rušje smo se spustili do sedelca, … 
… od koder je sledil še samo strm spust … 
… proti smučišču. 
Od vrha smučišča ni bilo več daleč do doline. 
Od vznožja smučišča nas je čakalo le še nekaj korakov do … 
… izhodišča na Rudnem polju. V ozadju naš zadnji osvojeni vrh Viševnik.
Čeprav je bilo na koncu hoje malo več (kot je bilo sprva načrtovano) smo bili vsi zadovoljni, ker smo lepo izkoristili prekrasen dan med vrhovi nad Pokljuko.
Gojzar, pisker pa pečica, picikl... 
En komentar Dodaj komentar