Planine in hribi so bili od nekdaj v mojem srcu. Da bi lahko tudi koga drugega popeljal v prelep gorski svet, sem se pred dvema letoma odločil, da postanem planinski vodnik. Po lanskem usposabljanju za planinskega vodnika v Bavšici, uspešno opravljenem izpitu na Kalški gori ter opravljenih pripravniških turah, sem lani v jeseni postal planinski vodnik A kategorije. Hitro je prišel čas, da svoje znanje poglobim in se naučim veščin, ki jih pri svojem delu potrebuje planinski vodnik B kategorije. Od četrtka 11. do nedelje 14. maja sem na Valvasorjevem domu pod Stolom s sotrpini bil na usposabljanju za B kategorijo.
Za kaj več je zmanjkalo časa in odpravili smo se nazaj na Valvasorjev (naš drugi) dom. Po večerji smo nadaljevali s predavanji in pripravo za naslednji dan.
Ker je v petek dopoldne močno deževalo, smo ostali v učilnici. Vsak je inštruktorjem prikazal znanje vozlov in se učil…
Zunaj je močno deževalo, vremenska napoved za soboto pa je bila bolj slaba.
V soboto smo se zbudili v suho, a še vedno oblačno vreme. Mogoče nam je pesem pretekli večer pomagala pregnati deževne oblake.
Nadaljevali smo s predavanji o psihologiji vodenja. Po večerji smo s predavanji nadaljevali in nato dobili še napotke za izdelavo seminarske naloge. Pred spanjem smo v jedilnici spet zapeli in večer (tisto malo, kar ga je še ostalo) je hitro minil.
Za zadnji dan nas je čakalo še nekaj nalog, ki smo jih morali opravili pri športnem parku ob Završnici.
V štirih (prekratkih) dneh na Valvasorjevem domu, Ajdni, pod Stolom in ob Završnici smo se marsikaj novega naučili in pridobili nova znanja, potrebna pri vodenju po zahtevnih poteh po naših prelepih gorah.
Strokovno podkovani inštruktorji so z nami delili svoje bogato znanje in izkušnje, zato smo po kosilu, polni navdušenja in lepih vtisov odšli proti domu z mislijo na nadaljevanje. Sledi namreč še izdelava seminarske naloge in izpitna tura, kjer bo potrebno pridobljeno znanje znati uporabiti tudi v realnih razmerah v hribih in ne v učilnici ali na poligonu.
3 komentarji Dodaj komentar