Božična Uršlja

Praznični dan je treba izkoristiti. V tako lepem vremenu bi bilo greh biti doma, za štirimi zidovi. Dopoldne sem izkoristil za vzpon na meni tako ljubo Uršljo goro. V jasnem in hladnem jutru sem se zapeljal do Ivarčkega jezera in se začel vzpenjati po Železarski poti.

Pogled z vrha travnika nad kmetijo Jurček.

Smerokaz me usmeri na pot skozi gozd,…

…ki kmalu postane ledena in nadenem si mini dereze.

Vzpon z mini derezami je bil tako mnogo lažji in kmalu pridem do ceste nad “rampo”.

Po zadnji prečki pridem do razpotja, od koder je le še dobrih pet minut do koče.

Ko prideš do kapelice in…

…zagledaš cerkev in oddajnik, veš da si zmagal.

Pogledi…

…na vse strani so bili prelepi…

…in en, dva, tri…

…sem prišel do cerkve.

Sonce je na gori ozračje ogrelo skoraj na 10°C.

Odpravim se proti vrhu…

…in uživam v razgledih na Triglav…

… Peco…

…Kamniško Savinjske alpe in ostale gore blizu in daleč.

Na vrhu, brez sapice vetra,…

…se mimo “pripelje” kolesar in se spusti od križa proti koči.

Na vse strani…

…se odpirajo krasne panorame.

Po kar dolgem uživanju na soncu, se odpravim nazaj proti koči. Pogled na cerkev.

V koči se okrepčam in si privežem dušo, nato pa se odpravim nazaj v dolino.

Ozrem se še nazaj proti koči in…

…zavijem proti Ivarčkemu jezeru.

Pot je bila od vrha že nekoliko zmehčana, nižje pa je led še vztrajal in z derezami na nogah sem hitro prišel do kmetije Jurček.

Pri kmetiji se še zadnjič ozrem proti Uršlji, nato pa se spustim do Ivarčkega jezera.